Zgodba komedije se odvija v južni Ameriki, natančneje v Francoski Gvajani. Na odročnem otoku se nahaja kolonija kaznjencev, ki se bolj ali manj prosto gibljejo po otoku in pomagajo domačinom pri raznih opravilih.
Glavne osebe so trije kaznjenci, ki so zelo dobri prijatelji in praktično neločljivi. Zmeraj delujejo kot eden. Kljub temu, da so v zaporu, so dobri po srcu in nenevarni. Kot sami pravijo, vsak človek v življenju kdaj naredi kakšno neumnost; bodisi večjo ali manjšo. Po njihovem je razlika med njimi in ostalimi ljudmi samo v tem, da so njih ujeli.
Naši trije kaznjenci, torej naši trije angeli na božični večer popravljajo streho na edini otoški trgovini. Pri tem so nehote priče ljubezenskega razočaranja mlade in simpatične trgovčeve hčerke Marie Luise. Dobila je namreč pismo od zaročenca Paula, v katerem ji sporoča, da jo zapušča. Marie je na tem, da bo naredila samomor, vendar angelili ne bi bili angeli, če bi ji ne rešili življenja. Mama Emilie in oče Felix sta jim zato zelo hvaležna. V zahvalo jih povabita naj ostanejo na božični večerji. Naši trije angeli povabilo sprejmejo. Ta večer spoznajo, da ima družina pravzaprav zelo veliko težav. Ob nesrečno zaljubljeni hčerki tudi trgovina strašno slabo posluje. Kupci odnašajo stvari ne da bi jih plačali.
Da bi bile težave simpatične družine še večje, ravno na božični večer pride na obisk tečen in zadirčen stric Henri. Spremlja ga hčerkin nesojeni izbranec Paul. Stric prihaja z namenom, da Felixu odvzame trgovino in pove Marie Luise, naj pusti Paula na miru, ker je zaj prerevna. V eni sami noči, pa čeprav je božična, naši trije angeli rešijo vse težave, ki so se nagnetle na streho družine Ducotelovih. Njihov način reševanja je preprost in učinkovit. Kot posamezniki so nabogljeni in simpatični. Kot trojica pa delujejo kot najbolj dovršeni stroj, ki lahko opravi vsako delo. Vse kar počnejo, je za njih igra, ki jim pomaga preživeti pust in enoličen zaporniški vsakdan. Ob tem pa se neizmerno zabavajo. Upajmo, da se boste ob njih zabavali tudi Vi. Časovno je zgodba postavljena v današnji čas. Lahko pa bi se dogajala tudi v preteklosti.
Nekaj zadnjih sezon smo igrali predstave v glavnem v našem domačem narečju. Gospod Bojan Maroševič, igralec mariborske drame, ki je na podlagi razpisa bil izbran kot režiser in je pričujoči komad tudi izbral, pa nam je predlagal, da igramo v knjižnem jeziku. Sprejeli smo njegovo ponudbo in zdaj uresničujemo njegove režiserske zamisli. Upamo, da so igralci uspeli uresničiti večino njegovih zamisli. Upamo, da so igralci uspeli uresničiti večino njegovih zamisli in idej. Potrudili so se po svojih najboljših močeh in prepričani smo, da ne boste razočarani.
Oglejte si NAPOVEDNIK za aktualne datume gledaliških predstav.